Prava sivka za pravi okus ali zakaj ni vsaka sivka primerna za kulinarično rabo (1. del)

Prava sivka za pravi okus ali zakaj ni vsaka sivka primerna za kulinarično rabo (1. del)

Verjetno ste že opazili, da niso vse sivke enake. Razlikujejo se po velikosti grma, velikosti cvetov, njihovi barvi, obliki in vonju. V grobem je razširjenih 5 vrst sivke, vsaka od njih pa ima nato številne sorte. Kako lahko veste ali je sivka, ki čudovito, bujno cveti primerna za uporabo v kulinariki? Najlažje se boste o tem prepričali tako, da cvetje te sivke (suho ali sveže) pomanete med prsti, ter jo povonjate. Če ima sivka cvetno medeni, sladek vonj se bo cvetje najverjetneje v kulinariki odlično obneslo, če pa v vonju zaznate tudi ostrino, podobno pepermintu, se je iz cvetov izločila velika količina kafre, kar nakazuje na to, da vaša sivka ni najboljša izbira za pripavo pijač ali jedi s sivko. Kafra kljub temu, da sicer draži želodec, v tako majhni količini ne bo mogla posebno ogroziti vaše zdravje, bo pa vaša jed sigurno neprijetnega okusa.

Vrste na kratko

Prava sivka (Lavandula Angustifolia)
To najbolj prepoznavno in najbolj razširjeno vrsto sivke najdemo tudi pod imeni ozkolistnata sivka, angleška sivka ali pa navadna sivka. Je od 40 cm do 90 cm visok polgrm s cvetjem od temno modre do svetlo vijolične nianse. Cveti tudi do trikrat letno, odvisno od podnebja, pri nas cveti dvakrat. Prvič konec junija in drugič sredi septembra. Dolžina ter oblika socvetja je odvisna od sorte, vsem pa je skupno to, da dišijo omamno, skoraj medeno sladko. Prava sivka je začimba, zelišče in dišavnica, zato jo lahko ne glede na sorto brez skrbi uporabljate v kulinarične namene, če pa izberemo še pravo sorto pa bo sivka le še bolj okusna.
Slika iz našega nasada prikazuje cvetenje sorte hitcote blue. Na našem polju sicer cvetijo še munstead, imperal gem in vera, ki je najbolj osnovna oblika rastline. Poleg njih pa poznamo še sorte malliette, royal velvet, hitcote in mnoge druge.
Prava sivka je zelo cenjena tudi kot dišavnica, njeni izvlečki imajo številne pozitivne učinke na naše telo, zato so priljubljeni pri izdelavi kozmetičnih izdelkov.
Več o pravi sivki lahko preberete tukaj.

Francoska sivka (Lavandula Dentata)
 
Svoje ime (dentata) je dobila po zobastih listih rožmarinastega vonja. Izvira iz južne in vzhodne Španije, danes pa jo najdemo po celotnem sredozemlju. Odvisno od podnebja cveti skozi celotno leto, vse kar potrebuje je toplota in pa dovolj svetobe. Cvetje ni tako zelo aromatično, je pa zelo barvito. Je od 30 do 90 cm visok grm s srednje dolgimi stebli. Kakšnega okusa je ne vem, ker je nisem preizkusila, v literaturi pa ni navedena kot primerna za uživanje.
Španska sivka (Lavandula Stoechas)
Tudi to med 45 in 60 cm visoko sivko v nekaterih virih navajajo kot francosko sivko, znana je tudi kot čopasta sivka in je od vseh vrst najbolj očitno drugačna. Storžem podobni cvetovi s cvetnimi listi na vrhu so najbolj mastni, vendar olje vsebuje tudi največ kafre. Cveti skoraj nepretrgoma od pozne pomladi do pozne jeseni. Tudi te vrste sama nisem poizkusila uživati, glede na vonj pa predidevam, da je neprijetnega okusa.
 
Portugalska sivka (Lavandula Latifolia)
V Sloveniji tej sivki pravimo tudi širokolistnata sivka je značilna za zahodni mediteran in je nekoliko bolj aromatična od prave sivke. Cveti na dolgih steblih z dolgimi socvetji v bledo vijolični barvi. Sočasno z glavnim cvetom odženeta tudi dva stranska cvetova. Zraste med 30 in 90 cm. Zaradi visoke vsebnosti kafre (40-60%) ni primerna za uživanje.
Lavandin (Lavandula x intermedia)
 
Hibrid ali križanec med ozkolistnato in širokolistnato sivko je najbolj industrijsko razširjena vrsta na svetu. Je izredno odporna, med 50 in 100 cm visoka rastlina, ki brez težav prenaša tudi daljša sušna obdobja. Praviloma cveti enkrat letno. Cvetje na dolgih steblih ima do 10 cm dolga, gosta socvetja, kot pri širokolistnati sivki tudi tukaj opazimo stranske cvetove. Razširjena je predvsem zaradi visoke vsebnosti eteričnega olja, ki je tako kot tudi cvetje samo ostrega vonja. V ta namen gojijo predvsem sorto grosso, obstaja pa tudi nekaj vrst lavandinov, ki se obnesejo v kulinariki, v večini primerov pa se uživanje te sivke ne priporoča. Žal se velikokrat v prehranskih izdelkih kot so čokolade, tudi sirupi pojavi prav ta rastlina, posledica tega pa je predvsem to, da ljudje, ki so poizkusili to, sivke ne želijo nikdar več okusiti.
 
Če povzamem. Najbolj pomembno je, da pri izbiri sadike ali pa produkta iz sivke, ki ga želite uživati preverite katero botanično ime je navedeno na sadiki ali izdelku. Za sadike, kjer tega imena ni, se najpogosteje izkaže da gre za križanca, ki kot rečeno za uživanje ni primeren, si pa lahko iz njega naredite, lep, bogat šopek.
Nazaj na spletni dnevnik

Napišite komentar

Upoštevajte, da morajo biti komentarji pred objavo odobreni.